Parnas

O partneru

Zavod Parnas, ki deluje v javnem interesu na področju kulture – kulturne dediščine, aktivno in strokovno deluje na področju kulinarične dediščine, ob čemer aktivira različne dediščinske skupnosti. Na terenu povezuje 8 skupin nosilcev dediščine priprave božičnega kruha v Sloveniji (to nesnovno dediščino so predlagali za vpis v Register nesnovne dediščine, pobuda za uvrstitev med posebno dediščino državnega pomena). Izkušnje dela z dediščinsko skupnostjo na področju kulinarične dediščine bo Parnas prenašal

na partnerje in druge ciljne skupine. Parnas izvaja tudi avtorske izobraževalne programe s področja ohranjanja dediščine, ki so vključeni v ponudbo muzejev, v programe šol in knjižnic. Z vključevanjem registriranih ponudnikov na terenu oblikuje lastne mreže ponudnikov, aktivno sodeluje v Slovenski mreži za

interpretacijo dediščine, njegovi člani pa so tudi v evropski mreži Interpret Europe. Navedene kompetence bo Parnas v projektu uporabil pri: – DS T1: sodelovanju pri izobraževanjih za izboljšanje kapacitet in strokovnosti ciljnih skupin in izvedbi delavnic za dediščinske skupnosti – DS T2: sodelovanju pri vzpostavitvi

čezmejne kulinarične destinacije in turističnega produkta ter izvedbi vzorčnega modela kulinaričnega sodelovanja – DS T3: sodelovanju pri načrtu trajnostnega trženja skupne kulinarične destinacije, trženju in promociji – sodelovanju v DS M, DS C in ostalih aktivnostih.

Gastro doživljaj

O lokaciji

Velike Lašče su centar velikolaščkeopćine i smješteni su u sredini valovitog kraškog svijeta, sraslog sa smrekinim i bukovim šumama, na nadmorskoj visini od 542 metra. S ponosom se Velike Lašče predstavljaju kao „zipka slovenske kulture“. U tim krajevima rodili su se veliki muškarci – u RašiciPrimožTrubar, u RetjuFranLevstik, u Podsmreki Josip Stritar i u Velikim LaščamaJožeJavoršek. U ovim su krajevima crpili moć za svoje stvaralaštvo. Trubarjevadomačija u Rašci čuva uspmenu na oca slovenskog naroda i prve knjige. Tu su Trubarova spomen soba, galerija Skedenj te obnovljena pila i mlin. Neistražene prirodne ljepote(niska bara s divljim orhidejama u Mišji dolini – NATURA 2000 područje, slap Kobilji curek, niz krških fenomena – izvora, ponikve, krške špilje i ponori) postaju sve traženija područja individualnog turizma. Nove mogućnosti nisu samo u netaknutoj prirodi već i u ponudi lokalne hrane u gostionicama koje čuvaju tradiciju kuhinje ovdašnjih baka. Brojne domaćice u božićno vrijeme još uvijek peku tradicionalan i lijepo ukrašen obredni kruh – poprtnik ili župnek.

Izvor: http://www.velike-lasce.si/